Različni formati, različne zapolnitve papirja
Fotografija, ki ima npr. 3264 točk v vrstici (širina) in 2448 točk v stolpcu (višina), je v formatu z razmerjem 4:3. To fotografijo lahko brez strahu razvijemo v formatih kot so 10x14 (10,2x13,6 cm), 13x17 (12,7x16,9 cm) in 30x40 (30,5x40,6 cm), ne da pri tem izgubili del motiva, ali da bi imeli belo obarvane robove.
Sicer lahko izberemo tudi druge formate papirja, vendar moramo pri tem upoštevati način zapolnitve papirja. Poznamo dva načina zapolnitve, in to sta „Fill-in“ način in „Fit-in“ način. Pri Fill-in načinu, naprava za izdelavo fotografij toliko poveča motiv, da je celotna površina papirja zapolnjena, kar pomeni, da bomo v primeru, da smo izbrali papir različnega formata, dobili fotografijo, ki bo pokrivala celotno površino papirja, vendar bo dejansko taka fotografija na dveh robovih porezana, ker bo segala čez robove papirja. Pri načinu Fit-in, pa bo naprava pomanjšala motiv do take mere, da bo celotna fotografija natisnjena To pomeni, da bomo, pri izbiri različnega formata, dobili fotografijo, ki ne bo v celoti pokrivala površino izbranega papirja, in bodo zato na dveh robovih vidne bele črte. Te sicer lahko kasneje odstranimo z obrezovanjem, vendar na račun velikosti fotografije. Če bi primerjali taki dve fotografiji bi opazili, da je fotografija, narejena s Fit-in načinom, manjša. Seveda le pri uporabi papirja z drugačnim razmerjem formata. Pri uporabi ustreznega formata, sta fotografiji popolnoma enaki. Vendar vam priporočam, da pri fotografijah z enakim razmerjem formata vseeno raje uporabljate Fill-in način, ker vam zagotavlja, da na fotografiji ne bo belega roba, tudi v primeru, če razmerje stranic ni popolnoma idealno.
Ločljivost ali resolucija
Kot smo videli, so točke v digitalni fotografiji pomembna vrednost. Ravno število točk je tisto, ki močno vpliva na ceno digitalnih fotoaparatov in na ceno optičnih čitalnikov. To je število točk, ki jih premore tipalo v napravi. Število točk nam pove tudi kakšna bo kvaliteta izdelanega posnetka, oziroma do kolikšne mere lahko posnetek povečamo, da bo fotografija še vidna brez težav. Testi so pokazali, da lahko zdravo človeško oko, v idealnih pogojih še razloči do 10 pikic na dolžini 1mm pri oddaljenosti objekta 20 cm. Če jih je več, oko zazna te pikice kot povezano celoto, črto. Enako se zgodi, če povečamo razdaljo med objektom in očesom. Število pikic na neki razdalji imenujemo z izrazom ločljivost ali resolucija. Ali če obrnemo: resolucija ali ločljivost nam pove, koliko pikic je zapisanih na neki razdalji. Zaradi hitrega razvoja digitalne fotografije v ZDA, se v glavnem za ločljivost uporabljajo vrednosti v zapisu
dpi – dot per inch – pik na colo
ppi – pixel per inch – točk na colo
lpi – line per inch – vrstic na colo
DPI, PPI in LPI, se sicer uporabljajo v različne namene (različno označujemo ločljivosti vhodnih enot, izhodnih enot in samih izdelkov), vendar na tem mestu razlaga dejanskih razlik presega namen osnovnih nasvetov.
Podatek 300dpi nam torej pove, da je na dolžini ene cole 300 pik. Ker je 1 cola velika 2.54 cm, to pomeni, da je na razdalji 1 cm posejanih približno 118 pik, kar znese skoraj 12 pik na mm. To pa je ločljivost, ki zadostuje za zelo kvalitetno izdelano fotografijo ali drugo tiskovino. V praksi se pri razvijanju uporablja tudi višje ali nižje ločljivosti, vendar po izkušnjah, razvijanje fotografij z ločljivostjo nižjo od 200 dpi, ne priporočamo. Lahko sicer naredimo izpise tudi pri nižjih ločljivostih, predvsem, če izdelamo večje formate, ki se bodo opazovali iz večjih razdalj, vendar ob upoštevanju dejstva, da bodo take fotografije, gledane iz majhne razdalje, zrnaste.
Kaj torej vse skupaj pomeni?
Primer:
Fotografija iz fotoaparata, ki se ponaša s tipalom s 3 milijoni pik, je velika približno 2048 x 1536 (točno število pik je različno pri različnih fotoaparatih, vendar je v razmerju 4:3 ali 3:2). Fotografija, z zgornjimi dimenzijami, ustreza razmerju 4:3. Sedaj si poglejmo na kakšen papir lahko iztiskamo tako fotografijo, da bo še dovolj kvalitetna in s tem prijetna na pogled:
Število točk fotografije v eni smeri (2048), delimo z najmanjšo uporabno ločljivostjo (200 dpi), in dobimo dejansko velikost slike (10,24 inch, cca. 31,6 cm). Izračun ponovimo še za točke v drugi smeri (1536/200=7,68 inch, cca. 19,50 cm). To pomeni, da bi bila maksimalna še uporabna slika lahko velika cca. 20x30 cm, oziroma bi jo lahko zaradi neustreznosti formata, iztiskali na papir formata 20x30 v načinu Fitt-in, in jo kasneje obrezali. Seveda je bolj priporočljivo, da fotografijo izdelamo na manjšem papirju, saj se bo kvaliteta slike zaradi večje ločljivosti povečala.
2048/300=6.82 inch, cca. 17,33 cm
1536/300=5.12 inch, cca. 13 cm
Tako fotografijo je torej najbolje razviti na papirju formata 13x17.
|