Včasih se na fotografijah niso smejali

Zakaj se ljudje v preteklosti na fotografijah niso nasmejali?

 

Ali ste se že kdaj vprašali, zakaj ljudje na fotografijah iz preteklosti skoraj nikoli niso nasmejani, medtem ko dandanes skorajda ni fotografij na katerih ne pokažemo svojega nasmeška?

 

Kakšni so razlogi, zakaj se ljudje na fotografijah niso nasmejali? Danes nasmeh predstavlja nekaj pozitivnega in dobrega, pred nekaj stoletji pa je nasmešek predstavljal nekaj popolnoma drugačnega. V 17. stoletju je na primer v Evropi veljalo, da se smejejo revni, pijani, nedolžni in nespodobni. Če si torej pripadal višjemu sloju in želel veljati kot oseba dobrega karakterja, se nisi smel nasmejati.

 

Prav zaradi tega se ljudje na fotografijah le redko smejijo. Sploh če pogledamo znane osebe in znane politične vodje vidimo, da se na fotografijah skorajda nikoli ne smejijo, saj bi to znižalo njihov statusni položaj in slabo vplivalo na njihovo javno podobo.

 

Dodatno k tej družbeni razlagi pa obstajajo pa še druge možne obrazložitve, ki segajo vse od tehničnih omejitev fotografiranja, ustne higiene pa vse do formalnosti samega postopka fotografiranja. Pa si pobliže poglejmo nekaj teh razlag.

 

Tehnične omejitve

Prva fotografija je bila posneta leta 1826 in je potrebovala celih osem ur osvetljevanja. Z razvojem fotografije je ta čas postajal vedno krajši, leta 1839 je znašal le petnajst minut. To je bil sicer velik napredek v fotografiji, vendar še zmeraj ne dovolj dober za »nasmejane« fotografije.

 

S tem napredkom se je začela revolucija v fotografiranju pokrajin, ne pa portretov. Predstavljajte si, da morate osemčlansko družino pripraviti do tega, da bo petnajst minut nepremično sedela in gledala v fotoaparat. Še posebej če je večina izmed družinskih članov maldoletnih. Skorajda nemogoče! Zato so fotografi pri fotografiranju uvedli določena pravila, ki so se glasila nekako takole: Brez govorjenja! Brez popravljanja! Brez kihanja! In za vsak slučaj tudi brez smejanja! Pri nasmešeku ljudje uporabljajo preveč različnih mišic, ki se ob dolgotrajnem smehljanju utrudijo, zato se spremeni izraz oseb, kar pa lahko uniči nastajajočo fotografijo.

 

Slaba ustna higiena

Tudi če bi tehnično bilo možno, da bi se ljudje na fotografijah smejali, je vprašanje ali bi se res. Obstaja velika verjetnost, da se ljudje sploh ne bi želeli nasmejati, saj so imeli zelo slabe zobe in slabo ustno higieno. Slike ne bi bile preveč laskajoče, če bi prikazovale sicer simpatičnega moškega s popolnoma pokvarjenimi zobmi.

 

Še posebej starejši ljudje se niso počutili preveč udobno med smehljanjem, saj njihovi zobje niso bili ravno v dobrem stanju. V 18. stoletju pa tudi zobozdravstvo ni bilo tako razvito in razširjeno med ljudmi kot je danes. Večinoma je bilo edino zdravilo proti zobobolu puljenje zob, zaradi česar je imelo veliko ljudi škrbine, ki so jih želeli na fotografijah prikriti. Zato so imeli usta raje zaprta.

 

Je pa res tudi to, da je imela v preteklosti večina ljudi probleme z zobmi. Ker so vsi imeli gnile zobe to sploh ni bilo neobičajno, zato ljudje s slabimi zobmi niso veljali za nič manj atraktivne kot tisti s popolnimi zobmi.

 

Formalnost fotografiranja

Dandanes si to težko predstavljamo, ampak v preteklosti je bilo fotografiranje formalen dogodek. Ni bilo tako kot danes, ko se vsako sekundo samo na Facebook naloži več tisoče fotografij in ima vsak posameznik svoj fotoaparat nenehno ob sebi in pripravljenega za uporabo.

 

Za ljudi, ki so živeli pred več kot stoletjem, to ni veljalo. Fotografiranje je bilo za njih veliko redkeje in veliko dražje kot je danes za nas. Fotografiranje portreta je bil prestiž, ki so ga obravnavali z resnostjo in se zato na fotografijah tudi niso nasmehnili.

 

Fotografiranje za večino ljudi takrat ni bila najbolj vsakodnevna aktivnost, ampak redko razkošje. Veliko izmed njih se je fotografiralo samo nekajkrat v življenju, če sploh. Bogati so seveda imeli več možnosti za fotografiranje, je pa za višji sloj smejanje veljalo kot neustrezno in neprimerno.

 

In danes …

V sredini 20. stoletja je fotografija postala hitrješja, cenejša in priložnostna. Prav tako so ljudje začeli bolj skrbeti za svojo ustno higieno. Fotografija je postala dostopna za širšo množico ljudi in namenjena ujemanju spontaih trenutkov, ki so napolnjeni s srečo in na katerih so ljudje nasmejani. Zato lahko danes na večini fotografij vidimo spontane nasmeške, ki so nastali v določenem trenutku in bili na hitro ujeti.

 

0 823
admin